Omemba: Maša Kagao Knez

»Darinka v družino, ki deluje kot enota, morda družba v malem, vstopi kot posameznica.«

»Prav ta družbeno določeni ideološki kontekst skupnosti, v katero se Darinka omoži, je tisto, kar ji živeti po svoje preprečuje – kjer je enotnosti preveč, bosta individualnost in avtentičnost navadno smatrana kot invazivna.«

»Interpretacija Šeligove drame naslavlja posameznika, razpetega med samosvojostjo in željo po življenju v skupnosti, ter v ospredje postavlja prav vprašanje zmožnosti živeti sebe oz. svoje telo, ne da bi posegali v življenje oz. v telo drugega, ter žrtve, ki jih odločitev za avtentičnost navsezadnje terja.«

»Darinka kot nosilka magičnega in nenavadnega odvrže stoično držo 'lika brez konflikta' ter izrazi svojo (sicer še vedno predvsem nenasilno) željo po tem, da bi živela v skladu z lastnimi vrednotami, tudi hotenji.«

»Nas, družbo, čaka veliko dela. Ne, nismo imuni, izolirani, odrezani od sveta in ni res, da se predsodki, ki so se gradili in krepili skozi stoletja, niso dotaknili naših krajev.«

»Pogosto slišim, da pri nas rasizma ni. Morda je tako zato, ker ga povezujemo le s hudimi nasilnimi obračunavanji, kot jih poznajo v ZDA, in ker pozabljamo, da je nestrpnost na podlagi polti le ena od oblik rasizma. Naša družba ni izjema.«

»Ali se ne bi mi, vsi skupaj in vsak zase, malo navadili pomisliti, preden kaj rečemo, in se postaviti v kožo drugega, preden bleknemo, kar nam pade na pamet?«

»Kako je v Sloveniji, ne morem govoriti, ker ne živim tukaj. Poznam pa balkanski patriarhat, o njem lahko veliko povem.«

»Ta moč je tudi v telesu, v tem, da se v njem dobro počutiš, da ga poznaš, sprejemaš, ga znaš voditi.«

»Zato sta se odločili za neko vrsto uniformiranosti na začetku in nato za golo telo, ki pa ni popolnoma golo, ampak oblečeno v spodnje perilo oziroma 'kar koli potrebujemo, da se naše telo dobro počuti'.«

»Gledališče mora biti kritična zavest. Kako to doseči? S katerimi žanri? Prepričana sem, da so žanri, ki jih imajo za lahkotne, pravi vzvod za trkanje na človekovo zavest.«

»Odigrati to spreobrnjenje je bil zame pravi izziv. Ali gre res za pravo kesanje, ali bo starec nastavil še drugo lice, ali bo šlo za 'zob za zob'… Preobrazba bi lahko bila kaj hitro osladna.«

»Znova se počutiš kot otrok. Na odru si v nekem varnem okolju, kjer pa lahko počneš igrive norčije. Lepo nam je bilo delati to predstavo, nismo bili pod pritiskom, igrali smo se igro.«

»Ekipa, ki jo pripelje Ivana, je kreativna cona, v kateri se igralci počutimo varno in zelo ustvarjalno. Užitek je bil biti del takega procesa.«

»Zame je skupek treh in več ustvarjalnih poti – igre, plesa, petja, pravi užitek. Je največ, kar se lahko igralcu ponudi.«

»Bomo njihov igralski užitek začutili tudi gledalci.«

»Gre za gledališki projekt, ki spodbuja vrednosti človeškosti. V gledališče smo vrnili čarobnost, pripeljali smo pravljico. Gledalcem dajemo nekaj pozitivnega, iz dvorane gredo pojoč …«

»Čeprav to niso profesionalni plesalci, so izvrstni. Igra, gib in petje – vse troje skupaj je najtežja kombinacija. In prav vsi so se izkazali.«